Zemeljski plin v Sloveniji

Začetki oskrbe Slovenije z zemeljskim plinom segajo v leto 1974, ko je bil podpisan sporazum o združevanju sredstev za realizacijo programa plinifikacije Slovenije. Plinovodno omrežje se je začelo graditi leta 1977, leto kasneje pa se je začela njegova uporaba, in sicer za oskrbo prvih odjemalcev v Sloveniji in za transport na Hrvaško. Zemeljski plin je prihajal iz ruskega vira. Z leti se je plinovodno omrežje širilo, tako da je zemeljski plin prisoten v vseh večjih slovenskih industrijskih središčih in mestih, njegova dobava pa je dosegla visoko stopnjo zanesljivosti. Naslednji večji mejnik se je zgodil leta 2004, ko se je slovensko tržišče pričelo liberalizirati. 

V letu 2012 je bilo v prenosno omrežje prevzetih 1967 mio Sm3 zemeljskega plina, pri tem je šlo za prenos do drugih (tujih) prenosnih omrežij 1103 mio Sm3. Lastna raba prenosnega omrežja je bila 1,6 mio Sm3. Poraba zemeljskega plina odjemalcev v Sloveniji je znašala približno 862 mio Sm3. Geoplin je s svojo nabavo zemeljskega plina iz različnih virov zagotavljal svojim odjemalcem nemoteno in zanesljivo oskrbo.

Slovenija je zaradi pomanjkanja lastnih virov glede oskrbe zemeljskega plina popolnoma odvisna od dobav iz tujine. Večina zemeljskega plina je bila v letu 2012 uvožena iz Rusije (42 %), Avstrije (35 %) in Alžirije (16 %). Preostale količine so bile uvožene iz Italije in drugih držav. Transport do končnih porabnikov se odvija zanesljivo in brez prekinitev preko operaterja prenosnega omrežja družbe Plinovodi d. o. o. ter sistemskih operaterjev distribucijskih omrežij.

V letu 2012 je bilo na slovensko plinovodno omrežje v 76 lokalnih skupnostih priključenih 131.515 odjemalcev zemeljskega plina, kar je 1 % več kot v letu 2011. Od tega je bilo na veleprodajnem trgu, kjer se zemeljski plin kupuje za nadaljnjo prodajo končnim odjemalcem, prodano 307 mio Sm3 zemeljskega plina. Za maloprodajni trg je značilno, da je okoli 70 % zemeljskega plina prodano večjim industrijskim odjemalcem, ki so priklopljeni neposredno na prenosno omrežje. Preostali delež je bil prodan 131.515 odjemalcem, izmed katerih je bilo 118.154 gospodinjskih odjemalcev, ki so porabili skoraj 111 mio Sm3, in 13.361 negospodinjskih odjemalcev, ki so porabili približno 177 mio Sm3 zemeljskega plina. 

Za trg z zemeljskim plinom je značilno, da se poraba zmanjšuje, na drugi strani pa število uporabnikov narašča. V preteklem letu je bilo odjemalcev 1363 več kot v predhodnem letu, medtem ko je poraba zemeljskega plina v enakem razdobju upadla za 35 mio Sm3, predvsem zaradi težjih gospodarskih razmer in povečanja učinkovitosti rabe energije. Kljub temu pa zemeljski plin ostaja pomembna alternativa pri energetski oskrbi.

Viri: www.geoplin.siwww.plinovodi.siwww.agen-rs.si

Trg zemeljskega plina v Sloveniji je del enotnega evropskega trga zemeljskega plina, ki ga ureja evropska plinska direktiva (2009/73/ES).

Z letnim obsegom porabe okrog 865 milijonov Sm3 sodi slovenski trg med manjše v Evropi. Geoplin ima pri oskrbi slovenskega trga z zemeljskim plinom pomembno vlogo, saj pokriva glavnino vseh potreb odjemalcev. Delež zemeljskega plina v porabljeni primarni energiji v Sloveniji znaša 10,15 %. Kar 99 % zemeljskega plina se uvozi iz tujine.  

Vir: JARSE, Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2012.

Plinovodno omrežje v Sloveniji

V skladu z odprtjem plinskega trga v Evropski Uniji se je Geoplin organiziral v dve družbi. Novoustanovljena hčerinska družba Plinovodi d. o. o.  je s 1. januarjem 2005 prevzela upravljanje plinske infrastrukture in izvaja dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja (SOPO) zemeljskega plina.

Na prenosno plinovodno omrežje se navezujejo distribucijska plinovodna omrežja, preko katerih sistemski operaterji distribucijskih omrežij (SODO) omogočajo distribucijo zemeljskega plina v 72 slovenskih občinah. SODO na področju distribucijskih omrežij opravljajo smiselno podobne naloge, kot jih izvaja SOPO na prenosnem plinovodnem omrežju. 

Plinovodno omrežje

  • Zemeljskega plina je dovolj še za več kot 55 let

    Trenutna svetovna zaloga zemeljskega plina zadostuje za več kot 55 let. Več
  • Uporaba zemeljskega plina narašča

    Delež zemeljskega plina pri proizvodnji električne energije po vsem svetu je 22 %. Več
  • Transport zemeljskega plina je nemoteč

    Transport in skladiščenje zemeljskega plina potekata pod zemljo in tako ne ovirata ljudi in okolja. Več
  • Zemeljski plin sprosti 20−50 % manj CO2

    Za ogrevanje domov ali za industrijske namene zemeljski plin sprosti 25−50 % manj CO2 na enoto proizvedene energije. Več
  • Utekočinjen zemeljski plin

    Večina novejših virov plina se danes izvaža v obliki utekočinjenega zemeljskega plina. Več
  • Zemeljski plin ima višjo konverzijo

    Zemeljski plin je učinkovitejši od drugih fosilnih goriv pri proizvodnji električne energije ali toplote. Več
  • Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo

    Zemeljski plin je najčistejše in energetsko najučinkovitejše fosilno gorivo. Več
  • Kaj je zemeljski plin?

    Zemeljski plin je gorivo fosilnega izvora in je produkt razkroja organskih snovi. Več
  • Zemeljski plin je lahko star tudi 100 milijonov let

    Starost zemeljskega plina prihaja od razpada prazgodovinskih bitij in rastlin. Več
Družba Geoplin
Produkti in storitve
Zemeljski plin
Družba in okolje