Zemeljski plin v svetu

Geoplin zemeljski plin uvaža iz Ruske Federacije, Alžirije in Avstrije. Ruska federacija je tudi največja producentka zemeljskega plina v svetu, saj s 607 mrd m³ letne proizvodnje dosega 21% delež celotne svetovne proizvodnje. Po velikosti proizvodnje Rusiji sledijo ZDA (546 mrd m³, 21%), Kanada (184 mrd m³, 6%) in Iran (112 mrd m³, 4%). Letna proizvodnja zemeljskega plina v Alžiriji, od kjer tudi prihaja zemeljski plin v Slovenijo, znaša 83 mrd m³.

Poleg Ruske Federacije sta večji proizvajalki zemeljskega plina v Evropi še Norveška (90 mrd m³ letne proizvodnje) in Velika Britanija (72 mrd m³).

Ruska Federacija ima s 44.650 mrd m³ tudi največje dokazane zaloge zemeljskega plina na svetu. V Evropi ima poleg Ruske Federacije največje zaloge Norveška (2.670 mrd m³). Strokovnjaki ocenjujejo, da so svetovne zaloge zemeljskega plina zadostne še za 80 let porabe.

Največji porabnik zemeljskega plina v svetu so ZDA, ki s 652 mrd m³ letne porabe dosegajo 22 % delež svetovne porabe. Po porabi zemeljskega plina sledijo Rusija (438 mrd m³, 15%), Iran (112 mrd m³, 4%) in Kanada (94 mrd m³, 3%).

Za Rusko Federacijo največ zemeljskega plina v Evropi porabijo v Veliki Britaniji (91 mrd m³ letne porabe), sledita Nemčija (83 mrd m³) in Italija (77 mrd m³). Za primerjavo-letna poraba zemeljskega plina v Sloveniji znaša približno 1,1 mrd m³.